se nekaj fotk

piknik pri Tini in Davidu
















San Antinio Riverwalk















Bat site, mesto kjer netopirji vsak vecer zapustijo most, svoj dom















The Capitol, Austin















podzemna jama, skoraj ista kot nase

















park na campusu Texas State University, San
Marcos















kosilo v Lockhartu; po domace














najino domovanje

Se en dolg

Vsi veste, da slovenske barve v TX pridno in s ponosom zastopa nasa Tina. Vsi, ki imate stik z njo veste kdo je tisti 'brez las' zraven nje. To je njen David, super fant s katerim se obeta prihodnost. Midva sma ga imela priloznost spoznati in res je fajn fant, glavca in pol, duhovit in seveda kar je najpomembnejse, zelo dober do Tine. Zasluzita si drug drugega, deca bodo pravi mali 'Ajnstajni'. Vesela sma za njiju. Samo tak dalje.

Home sweet home or empty fridge and unpacking...

Since we were in USA we've been posting in Slovene for the one's back home, now it's time to do it the other way around.

We've managed to get back after few days of traveling, which can be really annoying and tiring big time! We got 'on the road' on Friday afternoon, when our sweetie Nancy rescued us from tourist unfriendly Houston, as were told at the bus station. After having an unpleasant experience back in DC, we were really scared to death. Anyone who knows Nancy, knows that she is sooooo nice and generous as the rest of the Wilson's, Tina and David. We just want to say it again out loud and public that we owe her forever as well as the rest of the Wilson family. We also want to thank Tina, who helped arrange everything that had to do with our staying in San Marcos, THANKS YA'LL (hope it's right :)).

As I was saying, after that we got on the first plane, than waited for 3 and half hours for the next to get to Munich. We definitely noticed we were in Europe again, the friendliness seriously declined, and the not so hot weather was not so easy to bear- no AC! After we arrived my mom and a friend of her picked us up at the airport. We stayed at their friend's house, continued the traveling on the next day towards Slovenija, arrived at night, had to stop at Miha's mom and went to bed around 3am although we weren't sleepy. The jet leg is still kicking in, can't get up and can't go to sleep when we should. We kind of got a bit spoiled with opening hours, that is the reason we didn't get any food yet...;)

Summary: we had a great time in States, wish we could stay longer, see more things, do more things, hang out with nice people around us.

Good night USA, wherever you are....

San Marcos, TX

In ze smo na samem jugu Amerike. Pravijo, da imajo Teksacani naglas, ampak verjemite ni ga ce zavijanje v Tennesse-ju. Hudo! Rabis se vsaj 5 minut za vsaki stavek, da si ga dekodiras. Prispela sma v soboto dopoldan po hudi jutranji telovadbi na letaliscu, ceprav smo krenli ob 6.10 od doma, let je pa bil ob 7.55, ampak se je vse nakam zavleklo, ob prihodu na letalisce in pogledu na vse vrste nama je postalo hudo slabo. Se na torbo so nama pripopali da sma 'late check-in' in sicer rekli, da naj ne bi blo problema, pa vndar ne garantirajo, da bo prtljaga tudi z nama tam. Pa je bla, hvala bogu. Po prihodu smo opravili kar nekaj ogledov po Austinu, sli na ful dobro kosilo, pa potem 'domov' do najine hiskice Hill House, kjer sma cisto sama, luksuz! Tudi soba je lepa, jaz sem spala tu ze takrat ko sem bla prvic in se pocutim kot doma. Najini gostitelji Tina in Wilsoni se zelo trudijo, da bi nama nudili kar najvec in verjemite pocutima se kot cara! Soba je bla polna snekov, sadja, masina za kavo, kava mlekeci itd...kaj bi hteli vec?Imeli smo se super vecerjo pri Wilsonih doma in nocno kopanje na bazenu (javnem, dela do 23h) in cudovitega prvega dneva je bilo konec. Vceraj smo obiskali eno posebnost Texasa, restavracijo, ce se ji to lahko rece, kjer ze vec kot sto let pecejo najrazlicnejse meso na poseben nacin, odprt ogenj, jes s prsti, v prostoru kjer ga pecejo pa je vse crno od dima, disi zelo lepo in tako smo tudi mi ko smo sli od tam. Nato smo sli na ogled podzemne jame, ki je zelo podobna nasim in tudi zelo lepa. Zvecer pizza party pri Wilsonih in igra kart, kjer je Ines mocno zgubila! Tako, pa sma se oddolzila za dva dni...To be continued...

Nashville-dan, ko nam je blo lenobe ze prevec

Vceraj smo se odlocli, da le zacnemo malo migat, ker bolj smo spali, bolj smo bli zaspani. Enoglasno smo se odlocli, da je zdaj pa lenobe dovolj!Ko je Teo koncal s 'camp-om', kamor bo hodil naslednjih deset dni, smo se odpravili v Nashville, vendar samo v komercialni del, shopping center ter ob tem centru je ena posebnost Opryland hotel. Slisi se prav vsakdanje, pa ni. Slike ob strani so iz hotela, ne to ni sala...Hotel je sestavljen iz vecih delov, eden recimo izgleda kot male Benetke, vecerjas lahko na ladjici, ki te vozi po reki. Nad reko je pravo malo mesto, kjer se seveda lahko zapravlja. Drugi del je neke vrste dzungla, pa ne v slabem pomenu, ljudje lahko tam vecerjajo, pomirja jih padajoc slap, obdaja pa jih nesteta vrsta rastlin. Sobe pa obdajajo te vrtove, kot jim oni pravijo. Cene teh sob pa sezejo tudi do 1500$ na noc. Skratka, mega...

Preden smo se odpravili iz Clarksvilla sma midva morala vnovcit se traveller checke v banki Amerike in prvic na tem potovanju sma naletela na manjse nerazumevanje. Zenska, ki bi jih morala vnovcit, jih sploh ni prepoznala, htela je stevilko bancnega racuna, bolj sem ji razlagala, da jaz vem kaj moram naredit, bolj je ona trdila svoje, na koncu je blo pol po njeno in pol po moje (jaz sem dobila denar, ona pa haufn podpisov). Kasneje sem prisla do zakljucka, da tu ni dosti turistov pa mogoce zato ne vejo.

Glede tistega Teodorovega campa...lani ob tem casu mi je od Pike sestra predlagala naj se vrzem v poletni biznis bejbisitanja in ta camp je prav to. Sicer je to v sklopu vojaske baze, kjer Uros dela, zato je tudi zastojn. Tam ima vsak otrok svojega buddyja, ki se z njim ukvarja, imajo pa razlicne aktivnosti, celo zajtrk in kosilo imajo tam, koncajo pa ob 14h. Danes so sli gledat film in imajo takoimenovan izlet, imajo celo kokice zastojn!Cool. Samo pri nas je to malo neizvedljivo.

Tak, danes pa gremo dalje migat...

Clarksville, TN

In ze uzivama na dopustu, kot pravi Miha...Kaj delamo?NIC!Menimo se, polezavamo, gledamo TV (fusbal na ogromnem flat screenu), ENI igrajo Xbox 360 ali pa PlayStation, igramo se z malilm, kolko se on ne sam.Skratka, dopust...Dokazi sledijo...Trenutno nas je vec kot bi nas naj bilo, tukaj je od Sandre brat Nikola, trenutno pa je prisla po njega Sandrina mama, tak da smo prava mala familija, zato pa nam manjka Uros (Sandrin moz).


gril mojster Miha pod nadzorom,

Babica Sladjana in Teo,

Big screen TV- za tretje mesto,

cveki,

Xbox360.

DC - 2 del

V dveh dneh dva razlicna hostla. Zakaj? Ker nama je bilo dolgcas in nisma imela boljsega za poceti...;) Sala. Ta prvi hostel je bil v sila neugodni cetrti, zato se nama je zdelo zdravju bolj primeren tale, kjer sva sedaj. In nisma se ustela. PRavzaprav je skoda, da nisma pristala v tem ze takoj na zacetku, saj je v cistem centru mesta, par ulic oddaljen od Bele bajte, Capitola, Vrhovnega sodisca in ostalih stvari, ki jih je vredno videti. FBI je seveda med njimi. Ampak kakor vsi uradniki, ki dajo kaj nase, so tudi efbiajevci na pocitnicah (uradno na prenovi) in zato ogled zgradb od znotraj ni mogoc.

V starem hostlu naju je za dobro jutro presenetila Danielle, ki jo je Ines spoznala, ko je bila nekaj casa nazaj v Texasu. No, njej se morama pravzaprav zahvalit za to, da sva pristala v novem hostlu. Torej, hvala!! :) Dan smo tako preziveli skupaj, lutajoc od ene znamenitosti do druge, za konec smo si pa privoscili mega dobro vecerjo v spanski restavraciji (ni tezko uganit, kdo je najbolj uzival... ;)). Za spremembo je bilo dobrodoslo imeti ob sebi nekoga 'domacega', ki se malo spozna na mesto, pozna navade in podobne zadeve.

Jutri pa na letalo in Clarksville here we come. Torej, vec spet jutri ali pojutrisnjem.

fotke

Pogled iz Empire State Buildinga.



Mala debeluscka na velikem Brooklynskem mostu...


Tudi s tem sva se peljala... Najin taksit je imel spanske korenine (starsa), midva sva pa bila iz Slovanije :D



Bryant Park - zelenica sredi neboticnikov pred NY Public Library. Mega lepo!


Times Square...vse ostale besede so odvec.


Ines v osrcju Columbia University. Ce te tukaj ne premami na studij...


Amsterdam Avenue - zahodni zgornji del Mannhatna.




Del sobe v NY ... Jarhova levo spodaj, od Ines desno spodaj.

washington dc

In ze sma sla dalje...tudi NY je jokal, ker sma sla in to tak fejst, da sma premocena do gat, se zdaj!voznja z busom je bla dokaj cool, ze tam sma pa ugotovila, da grema v mesto polno temnih ljudi. Voznik se je drzal obljubljenga navodila, kogar ni, gremo brez njega in tak smo pustli na crpalki vsaj 5 ljudi (si je upal, ker je bil se en bus 10min za nami), jih bo pa definitivno izucilo (hi hi hi). V prestolnico sma prispela se po sistemu NY, kjer se vse tak lepo kriza in ni tezko falit, pa sma hitro ugotovila, da tu ni vse tak pravokotno. Verjetno sma ze na dalec zgledala zgubljeno ali pa so tu tak hudo prijazni, ker naju je kar nekaj ljudi vprasalo, ce nama pomagajo. na busu do hostla se je teza temnih ljudi kar hitro potrdila, saj je na polnem busu blo samo 4 do 5 belih z nama vred. med potjo sma ugotovila, da bo od zdaj naprej Miha rezerviral spanje (lokacijo), ker sma kar nekaj km iz centra. sicer pa je prvi vtis mesta dober, bolj evropsko deluje, Miha pravi, da so stavbe, njihova visina vsaj bolj normalna kot v New Yorku. Kdor je bil tam ve o cem govorim. In tisti nasvet it vodica, da lahko najvecjo stavbo v NY sfalis, je res ceravno se ti sprva zdi nemogoce, pa je res, ker si tak mali da vrha sploh ne vidis, spodaj je pa tak vse isto.
In se nekaj o novem 'hostlu'. Zakaj narekovaji? Ker se to, kjer spiva ni niti peljalo mimo kaksnega hostla. Bolj se nama zdi, da ima nekdo tri sobe prevec, noter je nametal par jogijev in voila - home made hostel. AMPAK - imava pa zastonj net in kot kaze, boma lahko celo pripela fotke. Tak je pac to, ko mislis, da slabse vec ne more prit - pa lahko :) Haha...saj ni tako grozno kot se bere.
Se napisema kaj jutri...

4.dan - 4. julij ali velika razprodaja pri Mejsiju (Macy's)

Po stirih dneh sva koncno nasla en spodoben dostop do neta, kjer lahko ploznema gor tudi nekaj fotk. Kje? Sredi italijanske trgovine s spominki. Svasta...tudi to je New York. Surfas v trgovini ali prehranjevalnici, jes v veleblagovnici (dobro in iber drago)...
Skratka, ker sva bila vceraj prepozna, da bi ujela prevoz do tete z baklo - nikjer namrec ne pise, da zadnjo karto prodajo ob 16.30, sva sklenila to nadoknaditi danes. In ker je dan neodvisnosti bog i batina, je danes ogled kipa onemogocen oz. lahko ga gledas zgolj ob vznozju. Vstop je prepovedan. Ker nama to ni ravno fora, iz protesta nisma sla. Je pa bilo zato v Madison Square Gardnu vse tekoce in brez problemov. Dvorana je ogromna (in ce je tista v San Antoniu se toliko vecja, kot pravi Ines, komaj cakam, da vidim tudi to - M.) in lezi od petega nadstropja stavbe navzgor.
Sicer je danes dan shoppinga tudi za naju, ceravno Jarha nobene teniske nocejo, ker ima prevec evropsko siroke noge (beri: platfus :)), za Ines pa prevec po zepu udarijo. No, sva pa nabavila nekaj majic in podobnih spominkov...
Pravkar sva poskusila prilimat nekaj fotk, pa jih ne moreva, ker imajo butasto vsak dostop do CD-ROMa in/ali spominske kartice onemogocen.
Torej bo treba pocakat se vsaj dan ali dva, da najdeva kaj boljsega v Washingtonu, kamor greva jutri ali pa kasneje pri Sandri, kjer sva od petka dalje.
Toliko zaenkrat, zdaj pa sibava iskat Virgin store, da grema dalje zapravljat...

Zadnji pozdraf iz Nju Jorka.

Pot (ne svic, ampak pot kot steza)

Startali smo po planu, nekaj cez drugo uro zjutraj iz Cuker Spice. Naporen teden pred tem je pustil davek, ki se je poznal na voznji, saj sma se menjavala za volanom skoraj na vsaki drugi pumpi. Kljub temu smo prispeli na letalisce uro prezgodaj. No, na koncu se je izkazalo, da sma bila tam 4 ure prezgodaj, saj so odpovedali najin let za Pariz. Tega sva docakala ob 13h in pravocasno pristala v mestu ljubezni. na kontroli prtljage bi skoraj ostala brez viljamovke in bucnega olja. Zaradi neprespane noci sma spala ko klosarja kar na klopeh v cakalnici, vmes pa dozivela undercover akcijo nemske policije na dveh mehiskih nogometasih, btw. videla sma tudi enga brazilskega, ime mu je Moreira Dos Santos, ga kdo pozna? V Parizu je slo vse na knap in zaceli smo z zamudo, v jabolko smo prispeli pol ure kasneje in pol se pol ure cakali na parkplac.ko nama je konco uspelo prit iz letalisca, sma morala pogruntat njihove avtomate za podzemne karte. Po 25 urah sma konco prispela-v Harlem!Najin hostel je namrec 3 ulice pod njim. to be continued...