se nekaj fotk

piknik pri Tini in Davidu
















San Antinio Riverwalk















Bat site, mesto kjer netopirji vsak vecer zapustijo most, svoj dom















The Capitol, Austin















podzemna jama, skoraj ista kot nase

















park na campusu Texas State University, San
Marcos















kosilo v Lockhartu; po domace














najino domovanje

Se en dolg

Vsi veste, da slovenske barve v TX pridno in s ponosom zastopa nasa Tina. Vsi, ki imate stik z njo veste kdo je tisti 'brez las' zraven nje. To je njen David, super fant s katerim se obeta prihodnost. Midva sma ga imela priloznost spoznati in res je fajn fant, glavca in pol, duhovit in seveda kar je najpomembnejse, zelo dober do Tine. Zasluzita si drug drugega, deca bodo pravi mali 'Ajnstajni'. Vesela sma za njiju. Samo tak dalje.

Home sweet home or empty fridge and unpacking...

Since we were in USA we've been posting in Slovene for the one's back home, now it's time to do it the other way around.

We've managed to get back after few days of traveling, which can be really annoying and tiring big time! We got 'on the road' on Friday afternoon, when our sweetie Nancy rescued us from tourist unfriendly Houston, as were told at the bus station. After having an unpleasant experience back in DC, we were really scared to death. Anyone who knows Nancy, knows that she is sooooo nice and generous as the rest of the Wilson's, Tina and David. We just want to say it again out loud and public that we owe her forever as well as the rest of the Wilson family. We also want to thank Tina, who helped arrange everything that had to do with our staying in San Marcos, THANKS YA'LL (hope it's right :)).

As I was saying, after that we got on the first plane, than waited for 3 and half hours for the next to get to Munich. We definitely noticed we were in Europe again, the friendliness seriously declined, and the not so hot weather was not so easy to bear- no AC! After we arrived my mom and a friend of her picked us up at the airport. We stayed at their friend's house, continued the traveling on the next day towards Slovenija, arrived at night, had to stop at Miha's mom and went to bed around 3am although we weren't sleepy. The jet leg is still kicking in, can't get up and can't go to sleep when we should. We kind of got a bit spoiled with opening hours, that is the reason we didn't get any food yet...;)

Summary: we had a great time in States, wish we could stay longer, see more things, do more things, hang out with nice people around us.

Good night USA, wherever you are....

No, dolzna sva se nekaj malega teksta preden se odpraviva na pot. Do Houstona, od koder letiva ob 22h po lokalnem casu, sva zelela iti z vlakom, pa se je zgodilo, da ravno danes ne vozi do tja, ceravno sva mislila obratno. Zato sva se vstala ze ob 7h, saj naj bi vlak odpeljal ob 9.05, a ko sva prispela na postajo, sva ugotovila, pravzaprav nama je to povedal stric za salterom, da danes pa tega vlaka ni. Sploh. Zatorej se morava peljati z busom, ki pa pelje komaj ob enih (in nekaj malega minut).
No, kar sva zamolcala, je slednje:

- v Washingtonu naju je skoraj filmsko (gimme ya money!) oropal en smrkavi crnec, a sva to raje pustila na miru do danes. Saj vsi vemo kaksne so mame, ne? ;) Podrobnosti seveda sledijo doma.

- izpuscaji, ki sva jih staknila, so bili posledice nekega kur**vega insekta, ki ti zleze pod kozo in ti
tam pusti jajceca, ki te potem grizejo in na tistih mestih potem nastanejo izpuscaji. Na sreco obstaja krema, ki jih ugonobi, tako da nisva vec okolju in sama sebi nevarna.

- v San Antoniu nama je vneto sledil en Mehican, a sva se ga se bolj vneto otresla. Brez panike! ;)
- nekajkrat (preveckrat!) sva se peljala skozi soseske, ki so na vsakem vogalu imele postavljene table z napisom: 'Good neighbourhood programm' ali 'Crime watch' ali 'Crime protection programm' ali kaj podobno neugodnega, kar ti je dalo vedeti, v kaksne vrste soseski si.

No, zdaj se nama pa ze mudi na avtobus, tako da vec sledi cez kak dan ali dva. V SLO se predvidoma vrneva v ponedeljek. Don't even ask... ;)

Se eno odstevanje...

Jasno, jutri je dan zacetka povratka. Eni mogoce odstevate, eni najbrz ne (to sva midva :)). San Marcos je res prekrasno mestece, ima 37433 prebivalcev, po velikosti je primerljivo s Ptujem in ima vse, kar imajo veliki. No, nima nobene 'hude' soseske, kar je najbolj pomembno. Zakaj? Napisema jutri...;)
Skratka, bila sva ze osteta, ker nic ne piseva. Razlog tici v tem, da si enostavno ne vzameva casa. Ne, saj ni res. Ponavadi je tako, da prideva v koco ob taki uri, ko je tudi knjiznica ze zaprta (ta ima delovni cas do 23h). Na zalost pa tudi tukajsnji card readerji niso najbolj ubogljivi, tako da se za fotkami brisemo pod nosom. Sem pa na malo pogooglal za fotkami avta, ki sva ga najela za cas najinega bivanaj v SM. Ekola, Dodge Caliber (ki je res pravi kaliber) :
Priznam, da je bil avto moja izbira, ampak v primerjavi s KIO, ki je bila edina alternativa, mislim, da tudi najbolj racionala. Slaba stran - pije ko zolna. 11,8 litra!!
Z njim sva bila v ponedeljek v Austinu, ki je 30 milj (racunajte sami :P) severno od San Marcosa. Pogledala sva si vec ali manj celo mesto, imajo (vsaj pri njih) znamenito 6. ulico, kjer se odvija vecina vecernega/nocnega dogajanja. In po kateri postopa vecina brezdomcev, ki jih je v tem mestu kar veliko. Najvecja atrakcija so pa nedvomno netopirji, ki zivijo pod oziroma v mostu, ja res, v mostu, ki povezuje S in J del mesta. Vsak vecer, ko zaide sonce, se jih vec tisoc vsuje izpod mostu in se odpravijo hranit v bliznji gozd. Pogled, ko pokrijejo nebo in izgledajo skoraj kot nevihtni oblak, je res impozanten.
V torek sva se mudila v San Antoniu, kjer sva najprej obiskala AT&T Center (domaco dvorano SA Spursov) . Na zalost ogled dvorane ni bil mogoc, saj je bila isti vecer na sporedu tekma WNBA. Zato sva odsla v sosednji Splashtown, vodni zabaviscni park, od katerega pa sva odnesla zgolj od neusmiljenega sonca razbeljeni glavi. Ta dan je bilo namrec peklensko vroce - ca. 40 Celzijevih.
Popoldan sva si ogledala samo mesto in se sprehodila ter popeljala po Riverwalku:






Bilo je res enkratno in romanticno. Iiii.... ;)









Vceraj smo grilali (cisto po nase!!) pri Tini, cevapi, ajvar, mlada cebula, super domaca krompirjeva solata - z bucnim! - paradajz in vse ostale zadeve, ki spadajo zraven. Manjkal je le kajmak...Marmelada je bila. :)

Toliko za danes, veliki finale pa jutri.

San Marcos, TX

In ze smo na samem jugu Amerike. Pravijo, da imajo Teksacani naglas, ampak verjemite ni ga ce zavijanje v Tennesse-ju. Hudo! Rabis se vsaj 5 minut za vsaki stavek, da si ga dekodiras. Prispela sma v soboto dopoldan po hudi jutranji telovadbi na letaliscu, ceprav smo krenli ob 6.10 od doma, let je pa bil ob 7.55, ampak se je vse nakam zavleklo, ob prihodu na letalisce in pogledu na vse vrste nama je postalo hudo slabo. Se na torbo so nama pripopali da sma 'late check-in' in sicer rekli, da naj ne bi blo problema, pa vndar ne garantirajo, da bo prtljaga tudi z nama tam. Pa je bla, hvala bogu. Po prihodu smo opravili kar nekaj ogledov po Austinu, sli na ful dobro kosilo, pa potem 'domov' do najine hiskice Hill House, kjer sma cisto sama, luksuz! Tudi soba je lepa, jaz sem spala tu ze takrat ko sem bla prvic in se pocutim kot doma. Najini gostitelji Tina in Wilsoni se zelo trudijo, da bi nama nudili kar najvec in verjemite pocutima se kot cara! Soba je bla polna snekov, sadja, masina za kavo, kava mlekeci itd...kaj bi hteli vec?Imeli smo se super vecerjo pri Wilsonih doma in nocno kopanje na bazenu (javnem, dela do 23h) in cudovitega prvega dneva je bilo konec. Vceraj smo obiskali eno posebnost Texasa, restavracijo, ce se ji to lahko rece, kjer ze vec kot sto let pecejo najrazlicnejse meso na poseben nacin, odprt ogenj, jes s prsti, v prostoru kjer ga pecejo pa je vse crno od dima, disi zelo lepo in tako smo tudi mi ko smo sli od tam. Nato smo sli na ogled podzemne jame, ki je zelo podobna nasim in tudi zelo lepa. Zvecer pizza party pri Wilsonih in igra kart, kjer je Ines mocno zgubila! Tako, pa sma se oddolzila za dva dni...To be continued...

Dan pred odhodom...

...v Texas. In se dneva pred tem, seveda. No, vcerajsnji dan je bil v znamenju bolnisnice (fotkano je danes, ko smo se sli urejat neko papirologijo), dan pred je bil nakupovalni. Bolnisnicni zato, ker sva dobila v ponedeljek neke rdece izpuscaje, kateri niso in niso hoteli izginit, na koncu pa so se izkazali za dokaj nenevarne in sva obiskala strica dr. ter dobila predpisano neko kremo, ki bo (oz. v casu pisanja bi naj ze) zadevo uredila. No, vsekakor ne gre pozabiti na obvezen obisk nakupovalnega centra. Skoda, da so mi predvcerajsnjim baterije za fotoaparat hin dale, ko smo bili v enem resnicno O.G.R.O.M.N.E.M. poziralniku denarja malo pred Nashvillom. Tako sem prikrajsan (in na zalost tudi 'moja' Granna) za super fotke Gibsonove delavnice, kjer sredi nakupovolnega sredisca manufakturirajo original Gibosonke (za tista dva, ki ju zanima - cena: ca. 700k SIT brez davka). Mi je pa malo pred strajkom baterij uspelo naredit se ta posnetek Ines in Sandre, ko sta se na kratko (resnicno kratko, s takimi puncami je shopping res uzitek!) pasli na oddelku z...no, saj se vidi.
Danes pa je bilo vse zelo lezerno, dan se je zacel, kot skoraj vsakic v zadnjem tednu, ob kaksnih 0h. Nadaljeval se je v prostem slogu lenobe, katerega se nihce ni pretirano branil. Deloma je nedelavno povprecje 'kvarila' le Ines, ki je naredila odlicne cufte s pirejem! Mmm... Slike zaradi stroge tajnosti izvrstnega recepta zal ne morem objaviti.
Sedaj se (uradno) pripravljamo na spanje, pakiramo, jutri namrec vstanemo ob 6h (brrr....), ker imava ob 7.55 let za Austin, TX. In za na konec (kot se za vsaka osrednja dnevna porocila spodobi) se vremenska napoved - danes je bilo vroce kot sam satan. Skoraj pri vreliscu - castna! Evo dokaza:

Nashville-dan, ko nam je blo lenobe ze prevec

Vceraj smo se odlocli, da le zacnemo malo migat, ker bolj smo spali, bolj smo bli zaspani. Enoglasno smo se odlocli, da je zdaj pa lenobe dovolj!Ko je Teo koncal s 'camp-om', kamor bo hodil naslednjih deset dni, smo se odpravili v Nashville, vendar samo v komercialni del, shopping center ter ob tem centru je ena posebnost Opryland hotel. Slisi se prav vsakdanje, pa ni. Slike ob strani so iz hotela, ne to ni sala...Hotel je sestavljen iz vecih delov, eden recimo izgleda kot male Benetke, vecerjas lahko na ladjici, ki te vozi po reki. Nad reko je pravo malo mesto, kjer se seveda lahko zapravlja. Drugi del je neke vrste dzungla, pa ne v slabem pomenu, ljudje lahko tam vecerjajo, pomirja jih padajoc slap, obdaja pa jih nesteta vrsta rastlin. Sobe pa obdajajo te vrtove, kot jim oni pravijo. Cene teh sob pa sezejo tudi do 1500$ na noc. Skratka, mega...

Preden smo se odpravili iz Clarksvilla sma midva morala vnovcit se traveller checke v banki Amerike in prvic na tem potovanju sma naletela na manjse nerazumevanje. Zenska, ki bi jih morala vnovcit, jih sploh ni prepoznala, htela je stevilko bancnega racuna, bolj sem ji razlagala, da jaz vem kaj moram naredit, bolj je ona trdila svoje, na koncu je blo pol po njeno in pol po moje (jaz sem dobila denar, ona pa haufn podpisov). Kasneje sem prisla do zakljucka, da tu ni dosti turistov pa mogoce zato ne vejo.

Glede tistega Teodorovega campa...lani ob tem casu mi je od Pike sestra predlagala naj se vrzem v poletni biznis bejbisitanja in ta camp je prav to. Sicer je to v sklopu vojaske baze, kjer Uros dela, zato je tudi zastojn. Tam ima vsak otrok svojega buddyja, ki se z njim ukvarja, imajo pa razlicne aktivnosti, celo zajtrk in kosilo imajo tam, koncajo pa ob 14h. Danes so sli gledat film in imajo takoimenovan izlet, imajo celo kokice zastojn!Cool. Samo pri nas je to malo neizvedljivo.

Tak, danes pa gremo dalje migat...