Panic day

Last words before we go...I might try the advice, passports and money as Steve and Tina mentioned...Tina, I saw your mother yesterday and she packed the things you asked for, the hug she sent is on the way too. Although we have only this day left to do what we intend to do, it seems like we're going to make it anyway. See you soon...

Two days to go...

For all Slovene friends: I've been asked to post few lines in English as well and this will be one of those. Counting days and counting nerves lost before the trip. I got my aunt from Sweden with her little sweetie granddaughter here, which I'm very happy about, but...I still work, have a pile to iron, had my diploma graduation ceremony today, car to insure and nothing prepared for the trip...I'm a bit anxious already, since there is so little time left. But I know I will have everything done on time and have a rest on the way to the airport, since it's always like that and there is always something I forget to do or take. Hopefully, nothing important this time.

Priprave-2.del

Med priprave sodi tudi kupovanje...Kopovanje takšno ali drugačno. Ena stvar, ki jo Evropejci definitivno rabimo je: adapter za električne naprave...Ja, in ko si že enkrat tam bil, pozabiš ali imajo štekeri 3 ali dve luknji in ali so ploščate tiste vtične reči ali debele itd. Ko to ugotviš, ti prodajalec pove, da niso samo reči za vtaknit problem, ampak tudi napetost (kar pa seveda veš, če si že bil tam, pa seveda na to nisi niti pomslil-a). Se pravi ne rabiš samo vtičnice, ampak tudi pretvornik, in to vse skup dobiš v specializirani trgovini, ki pa seveda ne dela, ko to greš kupit. No, po vseh modrovanjih je tudi adapter že doma...

Priprave

In priprave ze potekajo...za zdaj je dobrodosel vrocinski val, kar naju veseli, da se boma lahko hitreje aklimatizirala kot sicer, ceprav ni neke primerjave z 39C v Texasu. je pa fajn, da ni vec 15C kot je to bilo pred kakim tednom...

Itenerarij

Kam greva? Uhhh..šla bi sicer še kam, samo sprva ni bilo dovolj časa, sedaj bi nama pa še verjetno denar delal preglevice, glede na trenutno stanje zaposlenosti. Potovanje se začne že v noči iz 29. na 30. junij, po CET in sicer proti Münchnu, ob 10.10 bi naj poletela proti Parizu, kjer prestopiva in čakava kar 4 ure na naslednji let. Načrti za prebijanje prostega časa že nastajajo...Nato letiva 8 ur preko Atlantika do New Yorka, tam ostaneva 5 dni. Nato, nadaljujeva pot v Washington. Od tam letiva 7.julija v Nashville, ker greva do moje pol sestre Sandre v Clarksville, Tennessee. Tam se malo spočijeva, malo družinsko podružimo in ko bo teden naokrog, 15. julija odrineva v Texas, v San Marcos k Tini in Wilsonom. Da se vračam v Texas, so definitivno 'krivi' Wilsoni, ki so zaslužni že za moj prvi obisk Texasa v februarju 2003. Tam imava smele namene obiskati čim več okolice, zato si bova najela avto. Domov pa se vračava, verjetno utrujena in presušena 21. julija, v Evropi pristaneva 22. julija. Od tam pa še doooolga vožnja domov. Sem še kaj pozabla?

Dobrodošli tudi na mojem blog-u!

Za to je kriva naša Tina, ki ima izvrsten blog, iz katerega enostavno ne moreš dol. Namen tega blog-a pa je predvsem poročanje o najinem potovanju po Ameriki, ki sem si ga vsaj jaz tako dolgo želela. Upam, da bova uspela biti vsaj malo ažurna.