Potovanje

se nekaj fotk

2006-07-29T12:01:00.000+02:00

piknik pri Tini in Davidu

San Antinio Riverwalk

Bat site, mesto kjer netopirji vsak vecer zapustijo most, svoj dom

The Capitol, Austin

podzemna jama, skoraj ista kot nase

park na campusu Texas State University, San
Marcos

kosilo v Lockhartu; po domace

najino domovanje

Se en dolg

2006-07-25T14:08:00.000+02:00

Vsi veste, da slovenske barve v TX pridno in s ponosom zastopa nasa Tina. Vsi, ki imate stik z njo veste kdo je tisti 'brez las' zraven nje. To je njen David, super fant s katerim se obeta prihodnost. Midva sma ga imela priloznost spoznati in res je fajn fant, glavca in pol, duhovit in seveda kar je najpomembnejse, zelo dober do Tine. Zasluzita si drug drugega, deca bodo pravi mali 'Ajnstajni'. Vesela sma za njiju. Samo tak dalje.

Home sweet home or empty fridge and unpacking...

2006-07-25T13:31:00.000+02:00

Since we were in USA we've been posting in Slovene for the one's back home, now it's time to do it the other way around.

We've managed to get back after few days of traveling, which can be really annoying and tiring big time! We got 'on the road' on Friday afternoon, when our sweetie Nancy rescued us from tourist unfriendly Houston, as were told at the bus station. After having an unpleasant experience back in DC, we were really scared to death. Anyone who knows Nancy, knows that she is sooooo nice and generous as the rest of the Wilson's, Tina and David. We just want to say it again out loud and public that we owe her forever as well as the rest of the Wilson family. We also want to thank Tina, who helped arrange everything that had to do with our staying in San Marcos, THANKS YA'LL (hope it's right :)).

As I was saying, after that we got on the first plane, than waited for 3 and half hours for the next to get to Munich. We definitely noticed we were in Europe again, the friendliness seriously declined, and the not so hot weather was not so easy to bear- no AC! After we arrived my mom and a friend of her picked us up at the airport. We stayed at their friend's house, continued the traveling on the next day towards Slovenija, arrived at night, had to stop at Miha's mom and went to bed around 3am although we weren't sleepy. The jet leg is still kicking in, can't get up and can't go to sleep when we should. We kind of got a bit spoiled with opening hours, that is the reason we didn't get any food yet...;)

Summary: we had a great time in States, wish we could stay longer, see more things, do more things, hang out with nice people around us.

Good night USA, wherever you are....

2006-07-21T19:00:00.000+02:00

No, dolzna sva se nekaj malega teksta preden se odpraviva na pot. Do Houstona, od koder letiva ob 22h po lokalnem casu, sva zelela iti z vlakom, pa se je zgodilo, da ravno danes ne vozi do tja, ceravno sva mislila obratno. Zato sva se vstala ze ob 7h, saj naj bi vlak odpeljal ob 9.05, a ko sva prispela na postajo, sva ugotovila, pravzaprav nama je to povedal stric za salterom, da danes pa tega vlaka ni. Sploh. Zatorej se morava peljati z busom, ki pa pelje komaj ob enih (in nekaj malega minut).
No, kar sva zamolcala, je slednje:

- v Washingtonu naju je skoraj filmsko (gimme ya money!) oropal en smrkavi crnec, a sva to raje pustila na miru do danes. Saj vsi vemo kaksne so mame, ne? ;) Podrobnosti seveda sledijo doma.

- izpuscaji, ki sva jih staknila, so bili posledice nekega kur**vega insekta, ki ti zleze pod kozo in ti
tam pusti jajceca, ki te potem grizejo in na tistih mestih potem nastanejo izpuscaji. Na sreco obstaja krema, ki jih ugonobi, tako da nisva vec okolju in sama sebi nevarna.

- v San Antoniu nama je vneto sledil en Mehican, a sva se ga se bolj vneto otresla. Brez panike! ;)
- nekajkrat (preveckrat!) sva se peljala skozi soseske, ki so na vsakem vogalu imele postavljene table z napisom: 'Good neighbourhood programm' ali 'Crime watch' ali 'Crime protection programm' ali kaj podobno neugodnega, kar ti je dalo vedeti, v kaksne vrste soseski si.

No, zdaj se nama pa ze mudi na avtobus, tako da vec sledi cez kak dan ali dva. V SLO se predvidoma vrneva v ponedeljek. Don't even ask... ;)

Se eno odstevanje...

2006-07-20T17:47:00.000+02:00

Jasno, jutri je dan zacetka povratka. Eni mogoce odstevate, eni najbrz ne (to sva midva :)). San Marcos je res prekrasno mestece, ima 37433 prebivalcev, po velikosti je primerljivo s Ptujem in ima vse, kar imajo veliki. No, nima nobene 'hude' soseske, kar je najbolj pomembno. Zakaj? Napisema jutri...;)
Skratka, bila sva ze osteta, ker nic ne piseva. Razlog tici v tem, da si enostavno ne vzameva casa. Ne, saj ni res. Ponavadi je tako, da prideva v koco ob taki uri, ko je tudi knjiznica ze zaprta (ta ima delovni cas do 23h). Na zalost pa tudi tukajsnji card readerji niso najbolj ubogljivi, tako da se za fotkami brisemo pod nosom. Sem pa na malo pogooglal za fotkami avta, ki sva ga najela za cas najinega bivanaj v SM. Ekola, Dodge Caliber (ki je res pravi kaliber) :
Priznam, da je bil avto moja izbira, ampak v primerjavi s KIO, ki je bila edina alternativa, mislim, da tudi najbolj racionala. Slaba stran - pije ko zolna. 11,8 litra!!
Z njim sva bila v ponedeljek v Austinu, ki je 30 milj (racunajte sami :P) severno od San Marcosa. Pogledala sva si vec ali manj celo mesto, imajo (vsaj pri njih) znamenito 6. ulico, kjer se odvija vecina vecernega/nocnega dogajanja. In po kateri postopa vecina brezdomcev, ki jih je v tem mestu kar veliko. Najvecja atrakcija so pa nedvomno netopirji, ki zivijo pod oziroma v mostu, ja res, v mostu, ki povezuje S in J del mesta. Vsak vecer, ko zaide sonce, se jih vec tisoc vsuje izpod mostu in se odpravijo hranit v bliznji gozd. Pogled, ko pokrijejo nebo in izgledajo skoraj kot nevihtni oblak, je res impozanten.
V torek sva se mudila v San Antoniu, kjer sva najprej obiskala AT&T Center (domaco dvorano SA Spursov) . Na zalost ogled dvorane ni bil mogoc, saj je bila isti vecer na sporedu tekma WNBA. Zato sva odsla v sosednji Splashtown, vodni zabaviscni park, od katerega pa sva odnesla zgolj od neusmiljenega sonca razbeljeni glavi. Ta dan je bilo namrec peklensko vroce - ca. 40 Celzijevih.
Popoldan sva si ogledala samo mesto in se sprehodila ter popeljala po Riverwalku:

Bilo je res enkratno in romanticno. Iiii.... ;)

Vceraj smo grilali (cisto po nase!!) pri Tini, cevapi, ajvar, mlada cebula, super domaca krompirjeva solata - z bucnim! - paradajz in vse ostale zadeve, ki spadajo zraven. Manjkal je le kajmak...Marmelada je bila. :)

Toliko za danes, veliki finale pa jutri.

San Marcos, TX

2006-07-17T20:46:00.000+02:00

In ze smo na samem jugu Amerike. Pravijo, da imajo Teksacani naglas, ampak verjemite ni ga ce zavijanje v Tennesse-ju. Hudo! Rabis se vsaj 5 minut za vsaki stavek, da si ga dekodiras. Prispela sma v soboto dopoldan po hudi jutranji telovadbi na letaliscu, ceprav smo krenli ob 6.10 od doma, let je pa bil ob 7.55, ampak se je vse nakam zavleklo, ob prihodu na letalisce in pogledu na vse vrste nama je postalo hudo slabo. Se na torbo so nama pripopali da sma 'late check-in' in sicer rekli, da naj ne bi blo problema, pa vndar ne garantirajo, da bo prtljaga tudi z nama tam. Pa je bla, hvala bogu. Po prihodu smo opravili kar nekaj ogledov po Austinu, sli na ful dobro kosilo, pa potem 'domov' do najine hiskice Hill House, kjer sma cisto sama, luksuz! Tudi soba je lepa, jaz sem spala tu ze takrat ko sem bla prvic in se pocutim kot doma. Najini gostitelji Tina in Wilsoni se zelo trudijo, da bi nama nudili kar najvec in verjemite pocutima se kot cara! Soba je bla polna snekov, sadja, masina za kavo, kava mlekeci itd...kaj bi hteli vec?Imeli smo se super vecerjo pri Wilsonih doma in nocno kopanje na bazenu (javnem, dela do 23h) in cudovitega prvega dneva je bilo konec. Vceraj smo obiskali eno posebnost Texasa, restavracijo, ce se ji to lahko rece, kjer ze vec kot sto let pecejo najrazlicnejse meso na poseben nacin, odprt ogenj, jes s prsti, v prostoru kjer ga pecejo pa je vse crno od dima, disi zelo lepo in tako smo tudi mi ko smo sli od tam. Nato smo sli na ogled podzemne jame, ki je zelo podobna nasim in tudi zelo lepa. Zvecer pizza party pri Wilsonih in igra kart, kjer je Ines mocno zgubila! Tako, pa sma se oddolzila za dva dni...To be continued...

Dan pred odhodom...

2006-07-15T04:06:00.000+02:00

...v Texas. In se dneva pred tem, seveda. No, vcerajsnji dan je bil v znamenju bolnisnice (fotkano je danes, ko smo se sli urejat neko papirologijo), dan pred je bil nakupovalni. Bolnisnicni zato, ker sva dobila v ponedeljek neke rdece izpuscaje, kateri niso in niso hoteli izginit, na koncu pa so se izkazali za dokaj nenevarne in sva obiskala strica dr. ter dobila predpisano neko kremo, ki bo (oz. v casu pisanja bi naj ze) zadevo uredila. No, vsekakor ne gre pozabiti na obvezen obisk nakupovalnega centra. Skoda, da so mi predvcerajsnjim baterije za fotoaparat hin dale, ko smo bili v enem resnicno O.G.R.O.M.N.E.M. poziralniku denarja malo pred Nashvillom. Tako sem prikrajsan (in na zalost tudi 'moja' Granna) za super fotke Gibsonove delavnice, kjer sredi nakupovolnega sredisca manufakturirajo original Gibosonke (za tista dva, ki ju zanima - cena: ca. 700k SIT brez davka). Mi je pa malo pred strajkom baterij uspelo naredit se ta posnetek Ines in Sandre, ko sta se na kratko (resnicno kratko, s takimi puncami je shopping res uzitek!) pasli na oddelku z...no, saj se vidi.
Danes pa je bilo vse zelo lezerno, dan se je zacel, kot skoraj vsakic v zadnjem tednu, ob kaksnih 0h. Nadaljeval se je v prostem slogu lenobe, katerega se nihce ni pretirano branil. Deloma je nedelavno povprecje 'kvarila' le Ines, ki je naredila odlicne cufte s pirejem! Mmm... Slike zaradi stroge tajnosti izvrstnega recepta zal ne morem objaviti.
Sedaj se (uradno) pripravljamo na spanje, pakiramo, jutri namrec vstanemo ob 6h (brrr....), ker imava ob 7.55 let za Austin, TX. In za na konec (kot se za vsaka osrednja dnevna porocila spodobi) se vremenska napoved - danes je bilo vroce kot sam satan. Skoraj pri vreliscu - castna! Evo dokaza:

Nashville-dan, ko nam je blo lenobe ze prevec

2006-07-12T15:40:00.000+02:00

Vceraj smo se odlocli, da le zacnemo malo migat, ker bolj smo spali, bolj smo bli zaspani. Enoglasno smo se odlocli, da je zdaj pa lenobe dovolj!Ko je Teo koncal s 'camp-om', kamor bo hodil naslednjih deset dni, smo se odpravili v Nashville, vendar samo v komercialni del, shopping center ter ob tem centru je ena posebnost Opryland hotel. Slisi se prav vsakdanje, pa ni. Slike ob strani so iz hotela, ne to ni sala...Hotel je sestavljen iz vecih delov, eden recimo izgleda kot male Benetke, vecerjas lahko na ladjici, ki te vozi po reki. Nad reko je pravo malo mesto, kjer se seveda lahko zapravlja. Drugi del je neke vrste dzungla, pa ne v slabem pomenu, ljudje lahko tam vecerjajo, pomirja jih padajoc slap, obdaja pa jih nesteta vrsta rastlin. Sobe pa obdajajo te vrtove, kot jim oni pravijo. Cene teh sob pa sezejo tudi do 1500$ na noc. Skratka, mega...

Preden smo se odpravili iz Clarksvilla sma midva morala vnovcit se traveller checke v banki Amerike in prvic na tem potovanju sma naletela na manjse nerazumevanje. Zenska, ki bi jih morala vnovcit, jih sploh ni prepoznala, htela je stevilko bancnega racuna, bolj sem ji razlagala, da jaz vem kaj moram naredit, bolj je ona trdila svoje, na koncu je blo pol po njeno in pol po moje (jaz sem dobila denar, ona pa haufn podpisov). Kasneje sem prisla do zakljucka, da tu ni dosti turistov pa mogoce zato ne vejo.

Glede tistega Teodorovega campa...lani ob tem casu mi je od Pike sestra predlagala naj se vrzem v poletni biznis bejbisitanja in ta camp je prav to. Sicer je to v sklopu vojaske baze, kjer Uros dela, zato je tudi zastojn. Tam ima vsak otrok svojega buddyja, ki se z njim ukvarja, imajo pa razlicne aktivnosti, celo zajtrk in kosilo imajo tam, koncajo pa ob 14h. Danes so sli gledat film in imajo takoimenovan izlet, imajo celo kokice zastojn!Cool. Samo pri nas je to malo neizvedljivo.

Tak, danes pa gremo dalje migat...

1001 fotka... (2. del)

2006-07-10T03:53:00.000+02:00

Sledi se nekaj fotk iz New Yorka. Da se odkupiva malo za nazaj...

Inside look v Trumpovi stolpnici. Sva vprasala, ce je Melanija tam, pa je bila ravno pri frizerju. Skoda... ;)

Pogresava nas Radio City. Njujorski ni tisto ta pravo...

Pogled na 'izlozbo', kjer se nahaja MTV store in kjer snemajo TRL. Menda...

Najina krasna panorama na Empire State buildingu.

NYC proti veceru slikan iz Staten Island 'ferija'.

Stara gospa slikana iz iste ladje kot presnja fotka. Na zalost je bil to najblizji pogled na teto z baklo...

Ce nimamo Mice, pa imamo druge male (skoraj) domace zivali...

Eni imajo v zivljenju neverjetno sreco, da koga srecajo...

1001 fotka... (1. del)

2006-07-10T03:08:00.000+02:00

...da bova imela potem za nekaj casa mir... haha ...
Prvih nekaj je se iz NYCja, ostale iz DCja in Clarksvilla.

Her Majesty - dvorana Madison Square Garden. Na zalost je fotka slaba, zaradi boge svetlobe v dvorani. Obiskali smo jo pa dan po Madonninem koncertu (btw. karte so bile tudi po 355 $), zato izgleda pac bolj boga...

Omarica oz. napis na njej v garderobi NY Rangersov. Jaromir Jagr - le kdo ga ne pozna? ;)

Kot receno, FBIjevci so na pocitnicah, stavba pa v prenovi. Zal je bil to zalosten dan za novi zvezni rekrutki...

U.S. Capitol, dom ameriskega kongresa. O.G.R.O.M.N.A. zgradba, ceprav se na fotki ne vidi (niti ni slo celotno sirino zajeti v objektiv).

Poklon in spomenik padlim ameriskim vojakom v drugi svetovni vojni. Jasno, da je ogromen...

Nekaj 'malega' v spomin na starega Abrahama. Posteno... :)

Ines in Danielle v tezki debati.

Taka jutri nasa hisa! Dolgocasno bela...

Clarksville, TN

2006-07-09T18:31:00.000+02:00

In ze uzivama na dopustu, kot pravi Miha...Kaj delamo?NIC!Menimo se, polezavamo, gledamo TV (fusbal na ogromnem flat screenu), ENI igrajo Xbox 360 ali pa PlayStation, igramo se z malilm, kolko se on ne sam.Skratka, dopust...Dokazi sledijo...Trenutno nas je vec kot bi nas naj bilo, tukaj je od Sandre brat Nikola, trenutno pa je prisla po njega Sandrina mama, tak da smo prava mala familija, zato pa nam manjka Uros (Sandrin moz).

gril mojster Miha pod nadzorom,

Babica Sladjana in Teo,

Big screen TV- za tretje mesto,

cveki,

Xbox360.

DC - 2 del

2006-07-07T05:52:00.000+02:00

V dveh dneh dva razlicna hostla. Zakaj? Ker nama je bilo dolgcas in nisma imela boljsega za poceti...;) Sala. Ta prvi hostel je bil v sila neugodni cetrti, zato se nama je zdelo zdravju bolj primeren tale, kjer sva sedaj. In nisma se ustela. PRavzaprav je skoda, da nisma pristala v tem ze takoj na zacetku, saj je v cistem centru mesta, par ulic oddaljen od Bele bajte, Capitola, Vrhovnega sodisca in ostalih stvari, ki jih je vredno videti. FBI je seveda med njimi. Ampak kakor vsi uradniki, ki dajo kaj nase, so tudi efbiajevci na pocitnicah (uradno na prenovi) in zato ogled zgradb od znotraj ni mogoc.

V starem hostlu naju je za dobro jutro presenetila Danielle, ki jo je Ines spoznala, ko je bila nekaj casa nazaj v Texasu. No, njej se morama pravzaprav zahvalit za to, da sva pristala v novem hostlu. Torej, hvala!! :) Dan smo tako preziveli skupaj, lutajoc od ene znamenitosti do druge, za konec smo si pa privoscili mega dobro vecerjo v spanski restavraciji (ni tezko uganit, kdo je najbolj uzival... ;)). Za spremembo je bilo dobrodoslo imeti ob sebi nekoga 'domacega', ki se malo spozna na mesto, pozna navade in podobne zadeve.

Jutri pa na letalo in Clarksville here we come. Torej, vec spet jutri ali pojutrisnjem.

fotke

2006-07-06T00:34:00.000+02:00

Pogled iz Empire State Buildinga.

Mala debeluscka na velikem Brooklynskem mostu...

Tudi s tem sva se peljala... Najin taksit je imel spanske korenine (starsa), midva sva pa bila iz Slovanije :D

Bryant Park - zelenica sredi neboticnikov pred NY Public Library. Mega lepo!

Times Square...vse ostale besede so odvec.

Ines v osrcju Columbia University. Ce te tukaj ne premami na studij...

Amsterdam Avenue - zahodni zgornji del Mannhatna.

Del sobe v NY ... Jarhova levo spodaj, od Ines desno spodaj.

washington dc

2006-07-06T00:15:00.000+02:00

In ze sma sla dalje...tudi NY je jokal, ker sma sla in to tak fejst, da sma premocena do gat, se zdaj!voznja z busom je bla dokaj cool, ze tam sma pa ugotovila, da grema v mesto polno temnih ljudi. Voznik se je drzal obljubljenga navodila, kogar ni, gremo brez njega in tak smo pustli na crpalki vsaj 5 ljudi (si je upal, ker je bil se en bus 10min za nami), jih bo pa definitivno izucilo (hi hi hi). V prestolnico sma prispela se po sistemu NY, kjer se vse tak lepo kriza in ni tezko falit, pa sma hitro ugotovila, da tu ni vse tak pravokotno. Verjetno sma ze na dalec zgledala zgubljeno ali pa so tu tak hudo prijazni, ker naju je kar nekaj ljudi vprasalo, ce nama pomagajo. na busu do hostla se je teza temnih ljudi kar hitro potrdila, saj je na polnem busu blo samo 4 do 5 belih z nama vred. med potjo sma ugotovila, da bo od zdaj naprej Miha rezerviral spanje (lokacijo), ker sma kar nekaj km iz centra. sicer pa je prvi vtis mesta dober, bolj evropsko deluje, Miha pravi, da so stavbe, njihova visina vsaj bolj normalna kot v New Yorku. Kdor je bil tam ve o cem govorim. In tisti nasvet it vodica, da lahko najvecjo stavbo v NY sfalis, je res ceravno se ti sprva zdi nemogoce, pa je res, ker si tak mali da vrha sploh ne vidis, spodaj je pa tak vse isto.
In se nekaj o novem 'hostlu'. Zakaj narekovaji? Ker se to, kjer spiva ni niti peljalo mimo kaksnega hostla. Bolj se nama zdi, da ima nekdo tri sobe prevec, noter je nametal par jogijev in voila - home made hostel. AMPAK - imava pa zastonj net in kot kaze, boma lahko celo pripela fotke. Tak je pac to, ko mislis, da slabse vec ne more prit - pa lahko :) Haha...saj ni tako grozno kot se bere.
Se napisema kaj jutri...

4.dan - 4. julij ali velika razprodaja pri Mejsiju (Macy's)

2006-07-05T00:45:00.000+02:00

Po stirih dneh sva koncno nasla en spodoben dostop do neta, kjer lahko ploznema gor tudi nekaj fotk. Kje? Sredi italijanske trgovine s spominki. Svasta...tudi to je New York. Surfas v trgovini ali prehranjevalnici, jes v veleblagovnici (dobro in iber drago)...
Skratka, ker sva bila vceraj prepozna, da bi ujela prevoz do tete z baklo - nikjer namrec ne pise, da zadnjo karto prodajo ob 16.30, sva sklenila to nadoknaditi danes. In ker je dan neodvisnosti bog i batina, je danes ogled kipa onemogocen oz. lahko ga gledas zgolj ob vznozju. Vstop je prepovedan. Ker nama to ni ravno fora, iz protesta nisma sla. Je pa bilo zato v Madison Square Gardnu vse tekoce in brez problemov. Dvorana je ogromna (in ce je tista v San Antoniu se toliko vecja, kot pravi Ines, komaj cakam, da vidim tudi to - M.) in lezi od petega nadstropja stavbe navzgor.
Sicer je danes dan shoppinga tudi za naju, ceravno Jarha nobene teniske nocejo, ker ima prevec evropsko siroke noge (beri: platfus :)), za Ines pa prevec po zepu udarijo. No, sva pa nabavila nekaj majic in podobnih spominkov...
Pravkar sva poskusila prilimat nekaj fotk, pa jih ne moreva, ker imajo butasto vsak dostop do CD-ROMa in/ali spominske kartice onemogocen.
Torej bo treba pocakat se vsaj dan ali dva, da najdeva kaj boljsega v Washingtonu, kamor greva jutri ali pa kasneje pri Sandri, kjer sva od petka dalje.
Toliko zaenkrat, zdaj pa sibava iskat Virgin store, da grema dalje zapravljat...

Zadnji pozdraf iz Nju Jorka.

1. - 3. dan

2006-07-04T02:39:00.000+02:00

Trenutno sediva v Burger Kingu. Paradkos - ne zaradi hrane, pac pa zaradi interneta. :)
Glede na to, da imava na voljo se slabih 10 minut, preidimo k stvari.
1. dan - orienatacija po bliznji in daljni okolici hostla:

- Columbia Univesity (ZAKON!!)
- Riverside Park (malo manj zakon, ampak se vedno lep)
- West Central Park (se lepsi!)
- podzemna, ki sma jo pogruntala (Tina, vseeno hvala za nasvet)
- nenacrtovano, pa vseeno - Times Square (neonsko mini mesto, od jutra do sutra)

2. dan
- polezavanje do 12h
- vzela sva si dan kao na izi, a se je izkazal za najbolj napornega (vprasajte Jarhove noge )
- Brooklyn Bridge
- Staten Island
- Soho
- Battery City Park
- Ground Zero
- Citi Hall Park

Vse pes, vse se je splacalo, ceravno sem na koncu ze na tiho preklinjal....:) Za ta dan obstaja ena lepa anekdota, ki jo bova napisala enkrat v prihodnje.

3. dan:

- maraton z NY Passom
- Madame Tassaude
- Emipre State Building plus NY Skyride
- NBC inide tour
- Madison Square Garden, k)
- cela 5. avenija (vse hude trgovine - Versace, NBA store...

vec jutri...

Pot (ne svic, ampak pot kot steza)

2006-07-01T23:43:00.000+02:00

Startali smo po planu, nekaj cez drugo uro zjutraj iz Cuker Spice. Naporen teden pred tem je pustil davek, ki se je poznal na voznji, saj sma se menjavala za volanom skoraj na vsaki drugi pumpi. Kljub temu smo prispeli na letalisce uro prezgodaj. No, na koncu se je izkazalo, da sma bila tam 4 ure prezgodaj, saj so odpovedali najin let za Pariz. Tega sva docakala ob 13h in pravocasno pristala v mestu ljubezni. na kontroli prtljage bi skoraj ostala brez viljamovke in bucnega olja. Zaradi neprespane noci sma spala ko klosarja kar na klopeh v cakalnici, vmes pa dozivela undercover akcijo nemske policije na dveh mehiskih nogometasih, btw. videla sma tudi enga brazilskega, ime mu je Moreira Dos Santos, ga kdo pozna? V Parizu je slo vse na knap in zaceli smo z zamudo, v jabolko smo prispeli pol ure kasneje in pol se pol ure cakali na parkplac.ko nama je konco uspelo prit iz letalisca, sma morala pogruntat njihove avtomate za podzemne karte. Po 25 urah sma konco prispela-v Harlem!Najin hostel je namrec 3 ulice pod njim. to be continued...

Panic day

2006-06-29T15:02:00.000+02:00

Last words before we go...I might try the advice, passports and money as Steve and Tina mentioned...Tina, I saw your mother yesterday and she packed the things you asked for, the hug she sent is on the way too. Although we have only this day left to do what we intend to do, it seems like we're going to make it anyway. See you soon...

Two days to go...

2006-06-27T19:13:00.000+02:00

For all Slovene friends: I've been asked to post few lines in English as well and this will be one of those. Counting days and counting nerves lost before the trip. I got my aunt from Sweden with her little sweetie granddaughter here, which I'm very happy about, but...I still work, have a pile to iron, had my diploma graduation ceremony today, car to insure and nothing prepared for the trip...I'm a bit anxious already, since there is so little time left. But I know I will have everything done on time and have a rest on the way to the airport, since it's always like that and there is always something I forget to do or take. Hopefully, nothing important this time.

Priprave - 2 1/3. del

2006-06-23T12:59:00.000+02:00

Tokrat bolj simpatičen del priprav (jasno, save the best for last, ali v mojem prevodu, Jare ponavadi raje opravi ta izi del). Pod hiter drobnogled (jap, pri meni je tudi to mogoče...) sem vzel karto Manhattna in na grobo izbral zanimivosti, ki jih je treba pod nujno pogledati ter jih razvrstil v skupine glede na soseke, kjer se nahajajo. Kar bo najverjetneje služilo kot neka opora podrobnejšemu planu ogledov, ki ga bova naredila za vsak dan posebaj.
Kaj sem izbral pod nujno in da hkrati zadovolji oba najina okusa (ki na srečo nista tako zelo raznolika)? Najprej klasika: Empire State builidnig, Ground Zero, Rockefellerjeva, Chryslerjeva in Trumpova hišica, UN headquaters, Madison Square Garden, Radio City Music Hall... Vse možne muzeje, cerkve, opere itn. še sploh nisem pregledal. To pride na vrsto v drugi, resnično podrobni fazi. Enkrat čez vikend, najbrž.
Na Svobodno Teto sem pa čisto pozabil. Nisem pa pozabil na Yankee Stadium, kakor tudi na Macy's in Bloomingdale's ne. Ampak že to, da sem na kup nabral zgoraj omenjene stvari, je vzelo ogromno časa, čeravno se v tem trenutnku ne bere toliko. Zraven tega se iz Manhattna nisem niti premaknil, kje so še Brooklyn, Harlem, Bronx ...
Stvari je pravzaprav res toliko, da bi jih lahko našteval za obsežno novelo. Kakor piše v tem vodiču, 6 mesecev je nekje optimalen čas, da spoznaš Nju Jork. In če se je pri tem podatku pretiravalo za vsaj polovico, je povedano s tem skoraj vse. Toliko vsega je na enem mestu, da začneš počasi verjeti v neko meta-naključje, da boš slej kot prej na tem zemljevidu odkril tudi Ulice San Francisca. Ali pa vsaj Hoolywood. Ne? Pa kdaj drugič...

In še ena izmed neštetih zanimivosti iz tega vodiča:

- NYC je (baje) najvarnejše mesto v ZDA, upoštevajoč statistiko kriminalnih dejanj na milijon prebivalcev. Kul. Pošteno. Komaj čakam, da srečam inšpektorja Sipowitza :D

No Sleep 'til Brooklyn, skratka...

Priprave-2.del

2006-06-22T12:26:00.000+02:00

Med priprave sodi tudi kupovanje...Kopovanje takšno ali drugačno. Ena stvar, ki jo Evropejci definitivno rabimo je: adapter za električne naprave...Ja, in ko si že enkrat tam bil, pozabiš ali imajo štekeri 3 ali dve luknji in ali so ploščate tiste vtične reči ali debele itd. Ko to ugotviš, ti prodajalec pove, da niso samo reči za vtaknit problem, ampak tudi napetost (kar pa seveda veš, če si že bil tam, pa seveda na to nisi niti pomslil-a). Se pravi ne rabiš samo vtičnice, ampak tudi pretvornik, in to vse skup dobiš v specializirani trgovini, ki pa seveda ne dela, ko to greš kupit. No, po vseh modrovanjih je tudi adapter že doma...

Priprave

2006-06-20T20:35:00.000+02:00

In priprave ze potekajo...za zdaj je dobrodosel vrocinski val, kar naju veseli, da se boma lahko hitreje aklimatizirala kot sicer, ceprav ni neke primerjave z 39C v Texasu. je pa fajn, da ni vec 15C kot je to bilo pred kakim tednom...

Itenerarij

2006-06-19T10:25:00.000+02:00

Kam greva? Uhhh..šla bi sicer še kam, samo sprva ni bilo dovolj časa, sedaj bi nama pa še verjetno denar delal preglevice, glede na trenutno stanje zaposlenosti. Potovanje se začne že v noči iz 29. na 30. junij, po CET in sicer proti Münchnu, ob 10.10 bi naj poletela proti Parizu, kjer prestopiva in čakava kar 4 ure na naslednji let. Načrti za prebijanje prostega časa že nastajajo...Nato letiva 8 ur preko Atlantika do New Yorka, tam ostaneva 5 dni. Nato, nadaljujeva pot v Washington. Od tam letiva 7.julija v Nashville, ker greva do moje pol sestre Sandre v Clarksville, Tennessee. Tam se malo spočijeva, malo družinsko podružimo in ko bo teden naokrog, 15. julija odrineva v Texas, v San Marcos k Tini in Wilsonom. Da se vračam v Texas, so definitivno 'krivi' Wilsoni, ki so zaslužni že za moj prvi obisk Texasa v februarju 2003. Tam imava smele namene obiskati čim več okolice, zato si bova najela avto. Domov pa se vračava, verjetno utrujena in presušena 21. julija, v Evropi pristaneva 22. julija. Od tam pa še doooolga vožnja domov. Sem še kaj pozabla?

Dobrodošli tudi na mojem blog-u!

2006-06-19T10:01:00.000+02:00

Za to je kriva naša Tina, ki ima izvrsten blog, iz katerega enostavno ne moreš dol. Namen tega blog-a pa je predvsem poročanje o najinem potovanju po Ameriki, ki sem si ga vsaj jaz tako dolgo želela. Upam, da bova uspela biti vsaj malo ažurna.